Spet poskušam stvari vzeti v svoje roke in reči “DA” naravi.
Priznati moram, da mi je velikokrat bolj mikavno vse sintetično, sploh, ko gre za barvo las. Sicer ljubim naravno kozmetiko iz rožic in rastlinic. Prav tako čistila.
A pri laseh se mi zatika. Zdi se nekako težje. Rezultat naravnega barvanja je bolj nepredvidljiv. Bodo rezultat pretemni lasje, se bo lepo svetlo lesketalo kot imam rada? Pojma nimam. Si bom všeč? Res ne vem! Tvegati moram, da si ne bom. Sprejeti to vedno znova.
Ljudje smo navajeni nečesa in prav iz globin seka ta navada. Ah ta navezanost. Ideje v glavi, saj veste! Kako naj bi izgledali. Kako smo si “nekaj” zamislili. Kontrola. Zadaj pa strah, da nekaj ne bo tako kot si želimo.
A ni prav isto tole barvanje las kot vse ostalo v življenju, pa naj se gre za telesni izgled, prehrano, dosežke, hišo, izbiro partnerja…?
Vse bi kontrolirali. Predvideli dobiček za več let vnaprej, pa kako bomo izgledali in koliko česa bomo imeli. Tu se seveda ne konča.
Kontrolirala bi, če boš ostala z njim. In imela točno tri otroke, ker si si tako zamislila, še sama ne veš zakaj!
Nadalje kontroliramo svoja čustva. Bodisi, da jih ne smemo kazati kot veli narava v nas, ker se ne spodobi, ker drugi ne bi razumeli ali sprejeli tega, kar smo. Čustva tlačimo celo znotraj sebe, ker določenih čustev, ki so “grda” ( torej očitno za naš um nenaravna), ne smemo čutiti. In grdega ne maramo gledati, zato se vsi popravljamo v smeri marketinško plasiranega.
Celo ljubezen kontroliramo. Sosedov fant je tako lep, a ker jo je strah, da ji ne bo vračal čustev, se prepriča, da se ne bo zaljubila vanj ali zaznavala naklonjenosti do njega. Zapre srce za naravne občutke, ki pač tečejo, se dogajajo… Izven njene mentalne kontrole! V tem je čar življenja, kajne?
Strah je gospod. Kontrola pa gospa. Večno hodita skupaj, če jima pač dopustimo.
To je težko življenje v resnici. Kontrolirati, kako mlada in lepa bom… In seksi. Pa uspešna, suha, bogata, ocenjevana kot “dobra po srcu”. Kaj si bodo drugi mislili o meni, jim bom všeč ali ne. To ni naravno!!! Truditi se za vse to. Ni organsko. Tako je naporno, da vmes zmanjka vitalne energije za pristno živeti!
Torej naravna kozmetika ne velja dosti, če v meni vse teče proti toku narave, ritmov v meni, mimo razumevanja, da sem jaz ta roža, ki si jo utiram v lase. Jaz sem to zdravilo sama sebi, ko odkrijem, da v meni tli iskra za – dovoliti si. Čutiti, biti, živeti v skladu z Naravnim v sebi. A naravno ni vedno všečno! Zato odkriti to divjo pokrajno v sebi – to neformirano in neuniformirano naravo srca, mentala, telesa in duše, je gromozanski izziv.
Zakaj? Ker smo vzgojeni v umetelno. Umetni materiali povsod in v vsem. Umetni ritmi dela in počitka, prehranjevanja. Umetni nasmeški. Nohti, tangice iz sintetike, čevlji, plastična hrana. Brez sodb, prosim. Vsi gremo čez mnoge faze, da bi Spoznali. Le zavedanje je torej ključno!!!
Uf, koliko vsega je! Besede, ki jih rečemo, a ne mislimo zares. Ideje, ki niso naše, ampak vsiljene! Sprogramirani smo. Sprani. Umetni ne zmoremo biti umetniški, kreativni. Le posnemamo!
Dovoliti si – ne vedeti, je torej svoboda. Ne vedeti kako se bo odvilo moje življenje. Kje bom končala. S koliko denarja in s kakšnim statusom. Kaj se bo zgodilo vmes. In nenazadnje, kakšna bo barva las. In prav vsako popotovanje v svet preobrazbe se začne z malimi potezami vsakdana- kjer se učiš spustiti kontrolo in navezanost!
Pot k naravnemu, spuščanju kontrole in prepuščanju začneš doma, končaš pa lahko z mano v osvobajanju umetnega, naučeno togega, tistega, kar sploh nisi ti, pa se je zažrlo v tkiva, da sploh ne znaš in ne zmoreš drugače. Kaj vse je zapisano v tebi, da misliš vsakič znova zopet enako? Zakaj ne moreš slediti naravnemu? Zakaj, dragi človek, bi rad bil všečen?
Lepo vabljen na zadnji Moj ChiDance pred poletjem, v soboto, 8. 6. 2024 – h gibalni osvoboditvi Sebe. Naredi to predvsem in samo – ZA Sebe. Tokrat v posebni TRIBAL PREOBLEKI!
Prijaviš se lahko na: info@mojchi.com